Enota Trebnje

OSNOVNI PODATKI

Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje

  • T tajnistvo 07 34 82 112
  • T izposoja 07 34 82 111
  • info@kpgt.si
  • Velikost: 410 m2
  • Število enot gradiva: 74.634 (knjižno in neknjižno gradivo)
  • Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek, petek 8.00 – 19.00, sreda 11.00 – 19.00 in sobota 8.00 – 13.00
  • Poletni delovni čas (julij, avgust): ponedeljek, sreda. 11 – 19, torek, četrtek in petek 8.00 – 16.00, sobota zaprto
 
KNJIŽNICA DANES
V Knjižnici Pavla Golie Trebnje smo se že dalj časa spopadali s pomanjkanjem prostora za gradivo in izvajanje naših dejavnosti, zato smo se odločili, da strokovne službe in upravo preselimo na novo lokacijo, in sicer na Goliev trg 11, arhiv pa na Goliev trg 1. Tako smo leta 2019 prostore za zaposlene prenovili ter opremili z novimi knjižnimi regali in nekaj čitalniškimi mesti. Prijaznejšo podobo je tako dobil oddelek za odrasle, bolj svetel, prostoren in zračen pa je tudi oddelek za najmlajše.

Nekdanjo pisarno direktorice smo preuredili v Golievo spominsko sobo, v kateri je postavljena zbirka Golievih portretov in stalna razstava njegovih osebnih predmetov, ki so v lasti knjižnice. Poleg je tudi vitrina bibliofilske izdaje Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Prenovo v višini 36.000 evrov je pokrila trebanjska občina, ki je prisluhnila prostorski stiski knjižnice.

Knjižnica Trebnje je trenutno razpršena na treh lokacijah po Trebnjem. Izposoja gradiva še vedno deluje v utesnjenih prostorih, saj ji za nemoteno opravljanje dejavnosti primanjkuje približno 1.200 m2 prostorske površine. Velikost knjižnice pogojujejo število in struktura prebivalcev na področju, število enot knjižničnega gradiva in vloga knjižnice, ki jo ima na svojem območju.

Knjižnih polic je v trebanjski knjižnici premalo. Prav tako knjižnici v Trebnjem primanjkuje prostor za učenje in prostor za prireditve. Izredna škoda pa je, da bogato domoznansko zbirko stiskamo na nekaj policah med gradivom, razstave pa so omejene na eno vitrino, saj za kaj več ni prostora.

Zaposleni in uporabniki storitev knjižnice ustanovitelja opozarjamo, da so potrebe po znanju, knjigi in informacijah v naših občinah tako velike, da bi knjižnici morali nameniti nov prostor, ki bi združil začasno delovanje na treh lokacijah.

 

ZGODOVINA
V Trebnjem je prvo javno knjižnico po razpadu Bralnega društva v okviru svojih dejavnosti ustanovilo telovadno društvo Sokol v začetku leta 1931.

V Knjižnici Pavla Golie Trebnje hranimo mapo z dopisi Sokolskega društva Trebnje, nastalimi v letih 1931-1932. Najstarejši spomini uporabnikov in prostovoljcev segajo v obdobje po letu 1930, ko je bila knjižnica v stari osnovni šoli na Rimski cesti v bližini cerkve. Gospod Koštal, ki je takrat skrbel za knjižnico, je bil tako prvi vpisan v katalog bralcev.

Žal je druga svetovna vojna zarezala tudi v knjižnični fond te prve javne knjižnice. Med vojno so jo ljudje dobesedno raznesli. Po vojni se je precej knjig vrnilo, knjižnico pa je prevzelo Prosvetno društvo Josip Jurčič. V tem času je preživela pravo čistko, saj so s polic odstranili mnogo knjig, ki so takrat veljale za neprimerne.

V Trebnjem so organizirali knjižnico s pomočjo krajevnega in mladinskega odbora. Prostore so dobili v prosvetnem domu. Tam, kjer so zdaj toaletni prostori, sta bili dve majhni sobici. Prve leposlovne knjige so prinesli mladinci od doma. Bilo jih je dvajset z brošurami vred. Toda do konca leta so zbrali že več kot sto knjig, ki so bile z različnih področij. Knjižnica je bila odprta dvakrat na teden po dve uri.

Dvanajstega decembra 1962 so v skladu z novim Zakonom o knjižničarstvu ustanovili Ljudsko knjižnico Trebnje, ki je dobila naloge matične knjižnice. Knjižnica je pokrivala območje tedanje občine Trebnje, nahajala pa se je v prostorih prosvetnega doma. Obsegala je skromnih 17,5 m2, njen knjižnični fond pa je štel 1840 enot. Na kulturni praznik 1963. leta je njen vodja postal profesor zgodovine in kulturnik France Režun, ki je knjižnico vodil naslednjih 25 let.  Njegovo delo ni ostalo neopaženo, saj ga je Društvo bibliotekarjev Slovenije nagradilo s Čopovo diplomo. Leta 1975 je površina že znašala 80 m2. Knjižnica se je namreč preselila v prostore, ki so prej služili za stanovanje. Štiri leta kasneje se je površina povečala še za 28 m2, knjižnica pa je pridobila čitalnico. Vendar je bila tudi to le kratkotrajna rešitev prostorske stiske.

Po 20 letih v prostorih Prosvetnega doma se je knjižnica 1983. leta preselila v spodnjo etažo t. i. nove šole. Z adaptacijo treh šolskih prostorov in hodnika je pridobila 252 m2 uporabne površine. V istem letu je delovna skupnost Centra za izobraževanje in kulturo sprejela sklep o imenovanju knjižnice po rojaku Pavlu Golii.

V letu 1994 je knjižnica končno dobila že davno obljubljene prostore, ki jih je do konca leta 1993 uporabljala Služba družbenega knjigovodstva. Kljub težkim časom so se knjižničarji lotili širitve in temeljite prenove knjižnice. S tem se je površina povečala na 379 m2. Ker se prostori nahajajo v kleti zgradbe, se je med delom pokazalo, da so potrebna obsežnejša vzdrževalna dela, kot je bilo pričakovati. S popolno izrabo slehernega prostora so uredili ločene oddelke za cicibane, mladino, časopisno čitalnico, študijsko sobo, večnamenski prostor z videom in prostor za obdelavo knjižnega gradiva.

V letu 2004 je Knjižnica Pavla Golie postala samostojni javni zavod, ločen od Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. Leta 2005 se je knjižnica razširila še v prostor za deponijo premoga in cistern (pridobljenih dodatnih 50 m2).  S povečanjem števila zaposlenih in ob pomoči javnih del in delavcev v okviru usposabljanja na delovnem mestu se je povečalo število kvalitetnih prireditev ter izboljšal dostop do knjižničnih storitev. Z uspešnim kandidiranjem na občinske in druge razpise se je povečalo število knjižničnega gradiva, informacijsko tehnoloških pripomočkov, projektov promocije branja za otroke in odrasle ter bibliopedagoških ur in počitniških delavnic za otroke. Slogan knjižnice in njenih dejavnosti je postal Povezujemo generacije! Uvedli so tudi projekte promocije branja za uporabnike s posebnimi potrebami, obsojence v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni in stanovalce doma starejših občanov v Trebnjem.

Začelo se je tudi s sistematičnim zbiranjem vsega domoznanskega gradiva ter oblikovanjem domoznanskih digitalnih zbirk. Leta 2010 je bila na portalu Kamra postavljena prva digitalna zbirka Knjižnice Pavla Golie Trebnje o gradu Mirna z naslovom Speča lepotica.